Kosovo je od Turčije prejelo novo pošiljko sodobnih protioklepnih raketnih sistemov OMTAS, kar predstavlja nadaljevanje krepitve vojaških zmogljivosti kosovskih varnostnih sil. Po navedbah obrambnega ministra v tehničnem mandatu Ejupa Maćedoncija gre za realizacijo pogodbe, ki je bila s Turčijo sklenjena decembra 2023. Sistemi OMTAS veljajo za učinkovito sredstvo za boj proti oklopljenim vozilom na srednjih razdaljah in so del širšega prizadevanja Prištine za modernizacijo svoje obrambne opreme. Dobava orožja poteka v času napetih varnostnih razmer v regiji, pri čemer kosovske oblasti poudarjajo, da je opremljanje namenjeno izključno obrambnim namenom in ohranjanju stabilnosti. Turčija ostaja ena ključnih strateških partneric Kosova na področju obrambe, saj je v preteklosti že dobavila različno vojaško opremo, vključno z brezpilotnimi letalniki Bayraktar. Nova pošiljka raketnih sistemov utrjuje vojaško sodelovanje med državama in povečuje operativno pripravljenost kosovskih sil.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa je v soboto ponovno poudaril, da ima sirska država izključno pristojnost za vzpostavitev reda in ohranjanje nacionalne suverenosti v vseh delih Sirije, vključno s provinco Suwajda. Izrazil je hvaležnost beduinskim plemenom za njihova 'junaška stališča', vendar je zahteval, da se 'popolnoma zavežejo prekinitvi ognja in spoštujejo državne ukaze'. Ob tem je obtožil Izrael, da je s svojim posredovanjem državo 'potisnil v vojno'.

Senator iz Teksasa Ted Cruz je izrazil zaskrbljenost, da mehiški narko-karteli pri upravljanju z droni presegajo ameriške varnostne sile. Po njegovih besedah so droni postali glavno orožje mehiških kartelov v bojih proti Združenim državam Amerike, kar predstavlja resno varnostno grožnjo.

Po dvodnevnem lovu so izraelske oblasti aretirale Arkana Khaleda (27) iz Tayibeja, osumljenega, da je v bližini Kfar Yone povozil 11 ljudi, med njimi devet vojakov. Osumljenec je bil izsled en v konstrukcijskem območju, kjer se je skrival na dvigalu. V iskalni akciji so sodelovali tudi droni in helikopterji.

V gozdnatem območju v spornem Kašmirju so indijske sile ubile tri osumljene militante v streljanju, kot so sporočili uradniki v ponedeljek.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

V Italiji so ob 33. obletnici bombnega napada v Via D'Amelio, v katerem so bili ubiti sodnik Paolo Borsellino in pet policistov, znova pozvali k razkritju resnice. Sekretarka Demokratske stranke Elly Schlein je poudarila, da mafija spreminja svoje oblike in da je treba nenehno ohranjati visoko stopnjo budnosti v boju proti temu pojavu, saj je to ključno ne le za spomin, temveč tudi za vsakodnevno zavezanost. Spominske slovesnosti so bile osredotočene na boj proti strahu in ohranjanje upanja v ozadju subverzivnega načrta Cose Nostre.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Iranu se nadaljujejo krvavi spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki so v soboto terjali najmanj štiri nove žrtve. Po navedbah organizacij za človekove pravice, vključno s skupino Hengaw, so člani revolucionarne garde streljali na demonstrante v mestu Malekšahi na zahodu države. Vsi ubiti so bili kurdskega porekla, v spopadih pa je bilo ranjenih še več deset ljudi. Združeni narodi opozarjajo na vse večjo stopnjo nasilja in zaostrovanje konfrontacije med oblastmi in civilisti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je medtem javno obsodil protestnike in jih označil za kršitelje javnega reda oziroma upornike. Protesti, ki so zajeli državo, ne pojenjajo kljub ostremu odzivu varnostnih organov, ki za zatiranje nemirov uporabljajo strelno orožje, kar vodi v naraščajoče število smrtnih žrtev po vsej državi.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile težke gospodarske razmere, je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, po nekaterih poročilih pa celo 35. Varnostne sile so se spopadle s protestniki tudi na Teheranskem Velikem bazarju. Protesti so se razširili na več kot 250 lokacij. Ujetih je bilo več kot 1200 ljudi. ZDA so ponovno zagrozile z intervencijo.

V iranskem mestu Kuhdašt v provinci Lorestan je med nasilnimi nemiri prišlo do smrti člana paravojaške milice Basidž, kar je potrdil podpredsednik pokrajinske vlade za politične in varnostne zadeve. Žrtev, identificirana kot Amirhosam Hodajari-fard, je bila po navedbah lokalnih oblasti ubita s strani protestnikov, ki jih uradni viri označujejo za povzročitelje izrednih razmer oziroma upornike. Po dostopnih podatkih je bilo v istih incidentih ranjenih še 13 pripadnikov varnostnih sil, ki so po navedbah uradnega Teherana branili javni red in mir. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti med iranskimi varnostnimi strukturami in civilnimi protestniki v državi. Milica Basidž, ki deluje pod okriljem Iranske revolucionarne garde, ima ključno vlogo pri zatiranju protestov, kar pogosto vodi v nasilne obračune s smrtnimi žrtvami na obeh straneh. Oblasti v Lorestanu so ob dogodku poudarile, da bodo nadaljevale z ukrepi za vzpostavitev stabilnosti v regiji, medtem ko poročila o žrtvah med protestniki v tem specifičnem incidentu niso bila podana.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah izrazil naklonjenost ideji o namestitvi turških vojaških sil v okviru mednarodnih stabilizacijskih sil na območju Gaze. Trump je poudaril, da ohranja zelo tesne odnose s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, s katerim namerava o tej možnosti opraviti podrobne pogovore. Po njegovih besedah bi bila vključitev Turčije v proces zagotavljanja varnosti v regiji pozitiven korak, vendar bo odločitev predmet usklajevanja z Izraelom. Predsednik ZDA se bo o vprašanju razporeditve turških enot kmalu posvetoval z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta se letos srečala že šestkrat. Poleg razmer v Gazi bosta voditelja obravnavala tudi grožnjo, ki jo predstavlja Iran, ter vprašanja nadaljnjega oboroževanja. Trumpova pripravljenost na vključitev Turčije v varnostno arhitekturo na Bližnjem vzhodu kaže na njegovo prizadevanje za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, ki bi razbremenila ameriške sile in zagotovila dolgoročno stabilnost po koncu intenzivnih spopadov v Gazi.

V Iranu so se protesti zaradi kritičnih gospodarskih razmer, ki jih zaznamujeta hiperinflacija in devalvacija nacionalne valute, sprevrgli v smrtonosne spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Po zadnjih podatkih iranskih oblasti in nevladnih organizacij je umrlo najmanj sedem oseb. Nasilni nemiri, ki so se sprva osredotočili na Teheran, so se hitro razširili v ruralne predele države, vključno s provincami Lorestan, Isfahan ter Čahar Mahal in Bahtiari. V mestu Azna so bili ubiti trije ljudje, o žrtvah pa poročajo tudi iz mest Loredžan in Fuladšahr. Demonstranti so se na ulicah spopadli s policijo, pri čemer so zažigali službena vozila in v varnostne sile metali kamenje. Policija je za razgon množic uporabila solzivec, po navedbah organizacije za človekove pravice Hengaw pa so v nekaterih primerih proti protestnikom uporabili tudi strelno orožje. Čeprav so trenutni protesti po obsegu še vedno manjši od demonstracij leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, predstavljajo najresnejši izziv iranski teokratski oblasti v zadnjih letih.

V iranskem mestu Azna v provinci Lorestan so se protesti proti visokim življenjskim stroškom sprevrgli v nasilne spopade z organi pregona. Po navedbah tiskovne agencije Fars so v mestu, ki leži približno 300 kilometrov jugozahodno od Teherana, umrle tri osebe, še 17 pa jih je bilo ranjenih. Protesti, ki so se sprva začeli kot upor proti strmemu naraščanju cen in devalvaciji nacionalne valute, so se hitro razširili v več regij po državi. Skupno število žrtev zadnjih demonstracij po državi se je povzpelo na najmanj šest, saj se prebivalstvo spopada z drastičnim padcem življenjskega standarda. Oblasti v Teheranu so na ulice poslale okrepljene varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, da bi zadušile nemire, ki veljajo za enega najresnejših izzivov režimu v zadnjem obdobju. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza v Iranu stopnjuje, kar podpihuje nezadovoljstvo širših slojev prebivalstva.

V iranskem mestu Malekšahi v provinci Ilam so v sredo izbruhnili siloviti nemiri, ki so po poročanju lokalnih virov terjali tri smrtne žrtve, več oseb pa je bilo ranjenih. Iranske oblasti so dogodke označile za teroristične izgrede, medtem ko so na terenu poročali o napadih na vojaške objekte. Do incidenta je prišlo v času povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadle z oboroženimi napadalci. Po navedbah tiskovne agencije Fars sta bila v napadu na vojaški center v Ilamu ubita dva napadalca. Razmere v mestu ostajajo napete, saj varnostne službe še naprej izvajajo preiskave in poskušajo vzpostaviti red. Incident v Malekšahiju velja za enega resnejših v zadnjem obdobju na tem območju, pri čemer uradni viri poudarjajo, da gre za načrtne napade na državne institucije in varnostne organe.